Tema 1 Metode Benchmarkinga
- Benchmarking je metoda poslovnega managementa, ki išče najboljše aktivnosti v ali izven organizacije, s primerjalnimi tehnikami, procesi in storitvami drugih organizacij, za povečanje svoje efektivnosti in konkurenčnosti.
Glavna ideja je, da vzamemo najboljše aktivnosti drugih organizacij in jih adaptiramo v lastno delovno področje, da izboljšamo naše delo. Benchmarkinga nam ni potrebno opravljati v organizacijah, ki se delujejo na istem področju kot mi, saj lahko idealne rešitve najdemo v drugih sektorjih.
Benchmarking lahko apliciramo v katerikoli poslovni proces, pristop, funkcijo ali produkt, saj se njegov proces fokusira na merjenje kvalitete, časa, stroškov, efektivnosti in zadovoljstva uporabnikov.
Karakteristike Benchmarkinga
*Ima objektiven namen
*Analizira trende
*Je orientiran proti dobri praksi
Proces Benchmarkinga
Organizacije, ki uporabljajo benchmarking, adaptirajo proces, da služi njihovim potrebam in kulturi. Čeprav si lahko koraki drugače sledijo v različnih organizacijah, teh 6 korakov vsebuje ključne tehnike:
Pred začetkom benchmarkinga je ključno, da korporativni deležniki indentificirajo aktivnosti, ki jih moramo benchamarkati.
Na primer, procesi, ki si na splošno zaslužijo tako obravnavo, bi bili ključne aktivnosti, ki imajo potencial dati organizaciji, za katero delujemo, večjo konkurenčnost na trgu.
Takšni procesi zahtevajo visoke investicije, obseg in vrednost. Za optimalne rezultate benchmarkinga morajo biti inputi in outputi ponovno definirani; Izbrane aktivnosti naj bodo merljive in enostavno primerjane med sabo, da lahko dobimo končne meritve benchmarkinga.
Informacije lahko široko klasificiramo kot pod-besedila primarnih podatkov in sekundarnih podatkov.
Tukaj se primarni podatki nanašajo na zbirko podatkov direktno iz podjetja/podjetij, ki smo jih benchmarkali; sekundarni podatki pa so informacije iz medijev, publikacij, spletnih strani…
Raziskave trga, kvantitativne raziskave, neformalni pogovori, intervjuji in vprašalniki, so še vedno nekatere od najpopularnejših metod za zbiranje informacij.
Osnutek vprašalnika ali standardni format intervjuja, raziskovanje preko telefonskih klicev, e-pošte ali intervjujev v živo, opazovanje na lokaciji, in dokumentiranje teh podatkov na sistematičen način, je ključno za uspešen proces benchmarkinga.
Ko je zbranih dovolj podatkov, sledi zelo pomembna analiza teh infomacij.
Izvesti moramo podatkovno analizo, predstavitev podatkov (zaželeno v grafih, za enostavnejšo predstavitev), projekcijo rezultatov, klasifikacijo pomankljivosti uspeha v procesu, in indentifikacijo temeljnega vzroka pomankljivosti („enabler“- dejavnik, ki omogoča (pomankljivosti).
Na tej stopnji benchmarking procesa moramo svoje besede podkrepiti še z dejanji. Na splošno to pomeni, da moramo narediti velike spremembe, da se vrzel uspešnosti dela zoža med dejanskim in idealnim, in se izniči, kjer je to le mogoče. Formulirajmo formalni akcijski načrt, ki promovira spremembe, in je v skladu z organizacijsko kulturo, zato da minimaliziramo upor proti spremembam. Kritično za uspešen proces benchmarkinga je, da poskrbimo da so zaposleni in management v celoti predani procesu in da imamo zadostne vire, s katerimi bomo olajševali potrebne izboljšave.
Tako kot pri večini projektov moramo za maksimalne koristi procesa redno izvajati sistematične ocenitve. Del procesa monitoringa so asimilacija potrebnih informacij, ocenitev napredka, ponavljanje vpliva sprememb in opravljanje potrebnih prilagoditev.
Aktivnosti benchmarkinga še niso dobro razvite v sektorju urbanega javnega prevoza. Nekatere aktivnosti sicer obstajajo, a v majhnih številkah, pokrivajo pa tudi le specifične aspekte managementa in so pogosto časovno omejene.
Študije benchmarkinga, ki jih je med leti 2008 in 2017 izvedla Raziskovalna Skupina Javnega Prevoza iz Monash Univerze v mednarodnih mestih, pokrivajo različne težave javnega prevoza kot so trajnost, spletne strani z informacijami za potnike, javni prevoz za turiste, zmanjševanje zastojev, in mnenja uporabnikov. Benchmarking nam pomaga razumeti relativen dolgoročen uspeh dela sistemov javnega prevoza. To pa nam omogoča indentifikacijo specifičnih aktivnosti v vsakem mestu.
Sklepe študij lahko najdete na: https://publictransportresearchgroup.info/benchmarking
Ostali avtorji kot Quattro projekt, predlagajo primerjavo javnega prevoza z matriko kvalitete, kjer primerjamo koncepte razpoložljivosti, dostopnosti, informacij, časa, skrbi za uporabnike, udobja, varnosti in okolja.
BRAZILIJA
Za promocijo boljše kvalitete mestnega javnega prevoza, WRI Brazilija konsolidira QualiÔnibus Benchmarking Group, ki strmi k izmenjavi izkušenj, indentifikaciji dobre prakse in implementaciji standardiziranih mer kvalitete. Ta Webinar bo predstavil QualiÔnibus Benchmarking Group, njihove glavne izzive in pričakovane rezultate.
QualiÔnibus Benchmarking Group ima že 10 sodelujočih, vključno z metropolitanskimi in občinskimi prevozniškimi agencijami in zasebnimi podjetji. Vsi udeleženci bodo zbrali standardne indikatorje in diskutirali o rezultatih med rednimi sestanki, za analizo dobre prakse in deljenje pomena dela v vsakemu od mest, ki ga lahko nato repliciramo v ostalih mestih. Webinar bo predstavil strukturo QualiÔnibus Benchmarking Group, standardizirane indikatorje kvalitete (za primerjavo med udeleženci) in izzive za vzpostavitev teh standardov. Prav tako bo predstavil že dosežene rezultate in koristi, ki jih pričakujemo s formacijo te skupine.
https://www.youtube.com/watch?v=O-4xWNSBw-Q
MELBOURNE
Benchmarking, izveden v Melbourne-u vključuje dolgoročen monitoring ravni storitev javnega prevoza, tako na mestnem nivoju kot na nivoju lokalne uprave. Benchmarking sistema javnega prevoza v Melbourne-u nam pomaga razumeti dolgoročne spremembe v delu, kar omogoča enostavnejšo indentifikacijo specifičnih izboljšav.
AVSTRALSKA MESTA
Benchmarking v Avstralskih mestih vključuje dolgoročen monitoring trendov storitev javnega prevoza in primerjanje le-teh s spremembami v populaciji. To nam pomaga določiti ali zagotavljanje javnega prevoza dosega rast populacije v Avstralskih mestih.