Tema 1 Trajnostni transport
Obstaja veliko različnih definicij trajnostnega transporta, vse se navezujejo na širok subjekt transporta, ki je trajnosten, v socialnem, okoljskem in podnebnem smislu. Komponente ocenjevanja trajnosti so določena vozila, uporabljena na cestar, vodni in zračni promet; vir energije; in struktura, uporabljena za transport (ceste, tiri, letalske steze, vodne trase, kanali, terminali ipd.). Misliti moramo tudi na transportne operacije, logistika in tranzitno-orientiran razvoj. Trajnost transporta je v veliki večini merjena z efektivnostjo transportnega sistema in okoljskih in podnebnih vplivov sistema. Trajnostna mobilnost vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega prevoza in alternativne oblike mobilnosti. Njen cilj je zagotoviti efektiven in enakovreden dostop vsem, s poudarkom na omejevanje osebnega motornega prometa in porabe energije, ter promoviranje trajnostne oblike prevoza.
Definicija EU iz Centra za Trajnostni Transport:
- Omogoča varno zadovoljevanje osnovnih potreb po dostopu posameznikov in družb na način, ki je skladen z zdravjem ljudi in ekosistemov ter s pravičnostjo znotraj in med generacijami.
- Je cenovno ugoden, ponuja izbiro prevoznih metod, podpira živahno ekonomijo.
- Omejuje emisije in odpadke, minimalizira porabo neobnovljivih virov, omejuje porabo obnovljivih virov na raven trajnostne pridelave, ponovno uporablja in reciklira svoje komponente, minimalizira uporabo površin in ustvarjanje zvoka. Nadaljna branja: The Centre for Sustainable Transportation. (2005). DEFINING SUSTAINABLE TRANSPORTATION. Prepared for Transport Canada. https://www.wellingtonpark.org.au/assets/wellingtonpark_CSTdefiningsustainabletransportation2005.pdf (branja so bila izvedena septembra 2021)
Transport in ekonomski in ekološki interesi transporta so mnogokrat v navskrižju. Ljudje želimo imeti visoko raven mobilnosti in dostopnosti, po drugi strani pa se želimo izogniti negativnim posledicam transporta. Jasno je, da vemo za negativen vpliv, ki ga ima transport na kvaliteto življenja, zato moramo najti načine, ki bodo ljudem zagotovili mobilnost, hkrati pa bodo odvzeli breme okolju. Vozila onesnažujejo okolje tako med samo uporabo, kot tudi med njihovo izdelavo, (priprave na delo, vzdrževanje, priprava motornih derivatov…). Transport vpliva na okolje z onesnaževanjem zraka, vode in prsti s škodljivimi substancami, povzroča efekt tople grede, kisli dež, zvočno onesnaževanje…
VPLIV INFRASTRUKTURE (Konstrukcija cest, železnic, letališč, pristanišč, naftovodov, plinovodov, daljnovodov; Poraba/Uporaba površin (gozdovi, agrikulturne površine…); Križanje poti za živali in ljudi, ki se morajo adaptirati oviram; Poslabševanje ekoloških pogojev v teh območjih; Krčenje in izguba habitatov, krčenje biodiverzitete …; Območja transporta so narejena iz umetnih materialov, ki pospešijo odtok deževnice, kar vpliva na hitrejšo rast vodotokov in povzroča poplave).
ZVOČNI IN VIBRACIJSKI VPLIV (Z zaprtimi okni doseže zvočni nivo polne ulice 50 decibelov, zvočni nivo zelo polnih križišč/ulic, pa 80 decibelov. Manj zvoka dosežemo s primernim managementom prometa; Zvok nadzorujejo protihrupne ograje, manjša okna v stavbah. Zaradi ventilacije so v stavbah klimatske naprave, stene razpokajo. Prekomeren zvok ima tudi negativen vpliv na živali, saj povzroča stres, poviša tveganje za smrt, preprečuje kvalitetno komunikacijo med živalmi, otežuje orientacijo. Prekomerna izpostavljenost zvoku povzroča začasno ali permanentno izgubo sluha).
VPLIV NESREČ (Neposreden vpliv na ljudi, ki se poškodujejo ali umrejo v prometni nesreči; Neposreden vpliv na okolje: razlitje nevarnih in nezdravih substanc; Večina nesreč ima tankerje, ki prevažajo ogromne količine olja. Po nesreči se olje hitro razširi po morju, in uničuje obalne ekosisteme, ubija morsko floro in fauno, ter ustavlja hranjenje in razmnoževanje).
ONESNAŽENOST ZRAKA, VODE IN PRSTI, IN VPLIV NA ZDRAVJE (Transport vpliva na povišanje povprečne temperature zemlje; To povzroči povišane temperature, širjenje puščav, bolj pogoste naravne katastrofe zaradi ekstremnega vremena; Problematična je kvaliteta zraka v mestih, še posebno pozimi; Formacija fotokemične megle, ki je škodljiva respiratornemu sistemu in očem; Nitrogenski oksidi z deževnico oblikujejo dušikovo kislino, ki na prst pada kot kisli dež. Kisli dež poškoduje gozdove in skisa vodne površine. Kislost prsti ubija mikroorganizme; Ogljikov monoksid povzroča bolezni srca in ožilja, vpliva na živčni sistem in povzroča slabost in glavobole; Žveplov dioksid vpliva na delovanje pljuč, dušikov dioksid poslabša respiratorne bolezni; Kancerogene organske in anorganske snovi v drobnih delcih; Ozon škoduje očen in grlu, in povzroča kašelj in glavobole).
Povzeto, transportni objekti in storitve imajo velik ekonomski, socialni in okoljski vpliv:
Četudi avtorji ocenijo ekonomske in okoljske vplive transportnih strategij, jih zelo malo zagotovi pravo razumevanje socialnega vpliva. Pozitivni in negativni vplivi transportnih sistemov so še vedno relativno slabo razumevani.
Socialni cilji trajnostnega razvoja so bili skozi literaturo konsistentno indentificirani kot glavni 3:
- Socialni napredek,
- Pravičnost (enakovrednost priložnosti) in
- Pravica (v smislu rezultatov politik).
Te 3 ključni socialni principi trajnostnega razvoja izhajajo iz Brundtlandove definicije. Avtorji iz Leeds Univerze so v državnem poročilu indentificirali socialni napredek, specifično za VB, a ga lahko uporabljamo tudi v drugih državah, Indentificirali so 5 faktorjev:
- Revščina. (Stroški gospodinjstva za mobilnost kot del gospodinjskega dohodka),
- Zaposlovanje, Zdravje in Izobraževanje. (Fizična sposobnost dostopa do aktivnosti, npr. službe, zdravstvene ustanove, izobraževalni prostori, in cenovna ugodnost takšne mobilnosti),
- Zdravje in varnost. (Prometne nesreče, izpostavljenost zvočni in zračni onesnaženosti, dostop do cenovno ugodne hrane in zdravstvene koristi hoje in kolesarjenja),
- Kvaliteta življenja. (Sposobnost varne in enostavne hoje v lokalnem območju, varne kolesarske trase, strah pred kriminalom ob hoji in uporabi javnega prevoza (distribucijski učinki).
- Nastanitve. Cenovna ugodnost vs. Kompromis mobilnosti, neskladja med nastanitvijo, službenimi priložnostmi in lokalnimi storitvami.
Glavne začetne točke trajnostnih politik so zdravo okolje in človeško zdravje. Zagotoviti moramo mobilnost z nižjo ceno in manj stranskih učinkov, tveganj in porabe naravnih virov. Negativen vpliv mobilnosti v smislu porabe energije in kvalitete okolja se mora zmanjšati. Transportni sistem mora biti načrtovan, urejen in sistematično zgrajen v skladu z okoljevarstvenimi politikami, prav tako mora upoštevati teren, geografske, kulturne in socialno-ekonomske pogoje. V naseljenih območjih moramo zagotoviti kvaliteten in cenovno ugoden javni prevoz, peš trase in kolesarske steze. Vozila morajo biti redno vzdrževana in tehnično napredna. Uporaba javnega prevoza – še posebno železnic, hoje in kolesarjenja – naj bo spodbujana.
Nadaljna branja (slo verzija)
Video: Dobre prakse trajnostne mobilnosti: https://www.youtube.com/watch?v=yOIpLnJs2yw.
Video: (eng version)
STAR Cities – Good practices of Sustainable mobility & river tourism products
https://www.youtube.com/watch?v=Lf5gCp10v_M (these video was viewed on September 2021)
Dobre prakse trajnostne mobilnosti
Kavalir je brezplačno mini električno vozilo, ki prevaža potnike po mestnem jedru Ljubljane, pokopališču Žale in centralnem delu Slovenske ceste. Nima fiksne linije, uporabniki pa ga lahko pokličejo ali ujamejo na ulici. Pozimi operirajo zaprta vozila, poleti pa odprta. Priporočljivo je, da so območja pešcev, ki so več kot 300 m narazen, povezava z alternativnim načinom transporta, kot npr. Kavalir.
Brezplačni avtobusni transport je v Sloveniji v Velenju, Novi Gorici in Murski soboti. Uveden je bil za zmanjšanje prometnih zastojev, zaradi potreb po parkirnih mestih in za povečanje dostopnosti nekaterih točk v mestih, npr. nakupovalni centri, starejšim, ki svojega prevoza nimajo. Med pripravami na uvedbo, so organizatorji kontaktirali mesta in ponudnike, ki že ponujajo takšno storitev. Avtobusi med tednom vozijo vsake 30 minut in vsake 15 minut med jutranjo in popoldansko prometno konico. Brezplačne vožnje niso dovolj za uspeh, pomembna je tudi organizacija voženj po urniku, npr. vsake 15 minut.
Integracija tarif in plačila po conah omogočata cenejše vozovnice in prestope z eno samo vozovnico. Duplikacija vozil in voznikov na liniji v isto smer ni potrebna. Uporabniki urbanih linij lažje razumevajo potek vožnje na daljših linijah, v primerjavi s prejšnjimi medkrajevnimi/lokalnimi.
Znak za slepo ulico informira pešce in kolesarje o morebitni možnosti krajše poti. Prispeva k atraktivnosti hoje in kolesarjenja in jima poveča konkurenčnost v primerjavi z avtomobilom. Uvedba začasnega konca je ukrep, ki lahko izboljša življenjske pogoje v naseljenih območjih.
Dvosmerni promet za kolesarje je lahko organiziran na enosmernih ulicah. Ukrep je popularen, saj ustvarja bližnjice za kolesarje, prav tako pa je varen. Veliko let izkušenj v različnih mestih in državah je pokazalo splošno varnost, saj lahko kolesar ali motorist vzpostavita očesni stik in prialgodita vožnjo. Belgijska navodila za kolesarske označbe:
https://forum.awd.ru/files/40/69/33031_59ca52ac06decfd7d6a12f3b4a9d90b9.pdf (branja so bila izvedena septembra 2021)
(Fahrradstrasse – Nemčija, Fietsstraat – Nizozemska) je javna cesta, namenjena kolesarjem. Na njen so dovoljena tudi druga vozila, a morajo vožnjo prilagoditi kolesarjem. Paralelna vožnja kolesarjev je dovoljena. Motorna vozila so lahko organizirana v enosmerni ali dvosmerni promet. Maksimalna dovoljena hitrost je 30 km/h. Prednost take organizacije je, da ni potrebe po novi infrastrukturi, saj je na že obstoječi spremenjen režim s primernimi označbami. is a public road, primarily intended for cyclists. Other vehicles are also allowed on it, but they must adapt the ride to cyclists.
Pomembni aspekt hoje je varno in udobno prečkanje cest. Dober primer varno načrtovanega prehoda za pešce je implementacija „Ledvic“. Termin se nanaša na razširjenje pločnika pred prehodom za pešce. „Ledvica“ skrajša pot za pešce, poveča vidljivost ceste in zmanjša hitrost vozil in možnosti nesreč med pešci in vozili.
Souporaba prometnih površin pomeni izničenje fizične ločitve prostora, ki je namenjen izključno motornim vozilom od prostora izključno za pešce in kolesarje. Namen tega je spodbujanje hoje, kolesarjenja, druženja, aktivnosti lokalnih podjetij/organizacij, in obenem zmanjševanje prometnih nesreč. Primer tega je Corso del Popolo, Monfalcone, Italija.
Pešbus in Bicivlak sta organizirani obliki spremljanja otrok v šolo. Cilj je spodbuditi otroke in starše za dnevni odhod v šolo brez avtomobila. Najlažje je organizirati avtobusni prevoz, a kolesarski vlak je za otroke bolj atraktiven in zanimiv. Izziv je zagotavljati neprestano spremljavo, še posebno za vlak.
Ustanovitelj in gonilna sila projekta je Helmut Moroder iz podjetja integriranega lokalnega javnega transporta, SAD-transporto locale. Linija je bila opuščena v 1990-ih in obujena leta 2005. Kaj pa je bilo potrebno iz tehničnega vidika?
- Najprej, izvedena analiza potreb, oblikovanje voznih redov in šele nato infrastruktura.
- Moderna tehnologija lahko pomaga izničiti napake.
- Pomembno je, da so vozni redi sinhronizirani.
- Primerna prvotna investicija bo zmanjšala posledične stroške vzdrževanja.
In kaj je potrebno s političnega vidika?
- Imeti podporo javnosti.
- Imeti podporo ekonomskega sektorja (npr. ponudniki turističnih storitev)
- Imeti politično vizijo za naslednjih 20 let.
- Inženirji: Pozitivni rezultati projekta morajo biti poudarjeni pred naslednjimi volitvami
Public passenger transport in South Tyrol, https://www.sad.it/it
Izkušnje Občine Grosuplje v kombiniranju transportov je bilo za njih zelo poučno. Ugotovili so, da lahko kljub prvotnim problemom (komplikacije z uvajanjem dodatnih postaj) in nejasnostim, z vztrajnostjo in dobrimi namerami ter sodelovanjem vseh deležnikov, dosežejo odlično rešitev:
Priporočila za občine, ki se zanimajo za podobno rešitev:
- Sprva je potrebno indentificirati zahteve za javni prevoz,
- Občine naj povabijo vse skupine uporabnikov javnega prevoza k sodelovanju, in z njimi vzpostavijo konstruktiven dialog,
- Po predstavitvi rešitve, vzpostavijo kontrolo delovanja.
Spletno stran Prevoz.org so ustanovili študenti, upravljajo pa jo prostovoljci. Razlog za ustanovitev je bila želja po skrajšanju potovalnega časa študentov, kmalu pa je storitev začela uporabljati celotna javnost. Kljub predlogom za izboljšave, storitev ostaja preprosta in se ne povezuje z drugimi institucijami, podjetji in občinami. Podeželske občine promovirajo storitev med manj mobilnimi občani in pomagajo starejšim, ki ne uporabljajo tehnologije, pri organiziranju prevoza. Portal za dnevne potnike se lahko vzpostavi na lokalnem nivoju. Občine jih lahko podpirajo z zagotavljanjem in organiziranjem P & R območij.
Werfenweng je dober primer nemotorizirane mobilnosti v turizmu. Lokacija samega prostora doda veliko k uspehu. Lociran je 45 km izven Salzburga in ima izjemne avtobusne in železniške povezave. Vsak potnik prejme kartico SaMo, če prispe z javnim prevozom ali pusti ključe avtomobila na recepciji. S to kartico prejme veliko brezplčanih storitev. Trajnostna mobilnost ni nujno vrh razvoja in jo lahko upravičimo tudi ekonomsko. Ključni pogoji za uspeh Werfenweng koncepta so postopnost, pozitivna motivacija, ki nagrajuje udeležence in na njih ne pritiska, zavezanost k dolgoročnem trajnostnem razvoju.
Chamois je edina občina v Italiji, ki ni dostopna z avtomobilov, temveč samo z gondolo, peš ali s kolesom. Gorska kolesa, električna kolesa in druge alternativne metode transporta so na voljo za lokalni transport ljudi in prtljage iz gondole do vasi in hotelov. Avtonomna Provinca Valle d’Aosta ima v lasti povezavo in kljub težavnosti, zalaga območje celo leto.
Promocija je pomembna za uspeh programa. Občina promovira kolesarjenje in hojo, objavlja članke o subjektu in sodeluje pri razvoju Voznih redov v Alpah. Vozni redi v Alpah je knjižica, ki vsebuje informacije o skoraj 50 linijah avtobusov, vlakov in gondol v Slovenskih Alpah in čez mejo, in promovira uporabo javnega prevoza.
Informacije (letaki za turiste, članki v lokalnih časopisih), promocije cenovno ugodnega javnega prevoza, v nekaterih primerih brezplačnega, in primeri dobre prakse (Werfenweng) so ljudi ozavestili o pomembnosti trajnostne mobilnosti kot turistične atrakcije območja. Razumejo promocijo uporabe javnega prevoza in trajnsotne mobilnosti v turizmu, ob vzdrževanju javnega prevoza za lokalno populacijo.
Na izlet z javnim prevozom – Dobro omrežje javnega prevoza lahko omogoči tako dolge pohode kot nabor izletov z različnimi začetnimi destinacijami in destinacijami vzpona. Ni le okolju prijazna metoda transporta, temveč je tudi bolj udobna in avanturistična v primerjavi z vožnjo z avtomobilom. WÖFFI projekt je namenjen podpiranju pohajkovanja v Naravnem Parku Karwendel.
‘Trajnostni transport’ je postal prioriteta načrtovanja transporta in oblikovanja politik po svetu. Načrti trajnostnega transporta pogosto promovirajo spodbujanje preusmeritev potnikov od uporabe zasebnih avtomobilov v druge metode kot je javni prevoz. Uspeh tega pa je odvisen od organizacije in upravljanja prevozniškega sektorja.
Velik napredek je bil narejen v izboljšanju trajnosti transporta v Evropi, a še vedno ostajajo pomembni problemi in izzivi:
- Ne-trajnostne stopnje prometne rasti, na lokalnih, regionalnih ali mednarodnih ravneh;
- Hud hrup, zastraševanje zaradi prometa v naseljenih območjih;
- Stalno večanje emisij toplogrednih plinov cestnega in zračnega transporta;
- Slaba kvaliteta zraka v določenih lokacijah, kljub velikim napredkom v kontroli emisij vozil;
- Uničenje in fragmentacija zaščitenih habitatov in območji.
Veliko težav trajnosti lahko rešimo le, če odločitve, ki vplivajo na dostop do delovnih mest, domov, blaga in storitev, integriramo v administrativne divizije sektorjev.
Evropska Konferenca Ministrov za Transport deluje na izboljšanju politik in premiku k rešitvam na veliko področjih:
- Izboljšano sprejemanje odločitev, ki inkorporira najboljšo prakso v stroškovno koristni analizi in okoljski ocenitvi;
- Efektivno in jasno določanje cen in financiranje infrastrukture;
- Zmanjšanje CO2 emisij iz cestnega transporta;
- Promoviranje uporabe vozil z nizkimi emisijami;
- Izboljšanje konkurenčnosti cestnih alternativ – železniški in notranji prevoz- in odstranjevanje mej mednarodnega razvoja njihovih trgov;
- Izboljšanje cestne varnosti;
- Reševanje konfliktov med transportom in trajnostnim razvojem v urbanih okoljih.
To implicira, da morajo Ministri Transporta prevzeti bolj proaktivno vlogo v doseganju trajnostnega razvoja. Več si lahko preberete na spodnjih povezavah, ki kreirajo skupno strategijo kot odgovor:
Nadaljna branja: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/fs_19_6726 (factsheet to be inserted!!!)
Nadaljna branja: ECMT (2000), European Conference of Ministers of Transport. Annual Report, OECD; https://www.itf-oecd.org/sites/default/files/docs/00sustain_0.pdf (branja so bila izvedena septembra 2021)lj
Trajnostna urbana mobilnost v EU: Pravega napredka ne bomo dosegli brez vključitve vseh držav članic. Trajnostna urbana mobilnost je eden od največjih izzivov v Evropskih mestih in skrb vzbujajoč razlog za veliko prebivalcev. Cestni transport je eden od glavnih krivcev za zračno onesnaženost in emisije toplogrednih plinov v urbanih okoljih.
Leta 2013, je Komisija sprejela paket o urbani mobilnosti in zagotovila še višje financiranje – okoli 13 miljard evrov za obdobje med 2014 in 2020 – za okolju prijazen urbani transport, ki naj bi bil bolj trajnostni.
Revizije Komisije in 8 različnih mest v Nemčiji, Italiji, na Poljskem in v Španiji, so pokazale, da mesta v EU ne spreminjajo svojih načinov transporta, in da ni jasnega trenda proti bolj trajnostnim metodam transporta.
Sodišče predlaga, da Komisija zbere in objavi več podatkov o urbani mobilnosti držav članic, in dovoli dostop do ključnih finančnih virov v razvoju zanesljivih načrtov urbane mobilnosti. Več lahko izveste v publikaciji, ki je na voljo v 23 različnih jezikih.
Nadaljna branja:
Evropsko sodišče. (2020). Trajnostna mobilnost v mestih v EU: bistvenega izboljšanja ni mogoče doseči brez zavezanosti držav članic. Posebno poročilo. THE REPORT COULD BE CHOOSE IN EVERY EU LANGUAGE!
https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR20_06/SR_Sustainable_Urban_Mobility_SL.pdf (branja so bila izvedena septembra 2021)
Osnovni cilj uvedbe pametnega prevozniškega sistema za katerokoli mesto je izkoriščenje energijsko efektivnih metod mobilnosti za prebivalce, ter zmanjšanje ogljikovih emisij povezanih s transportom. Trajnsotni transport vključuje načrtovanje in koordinacijo vseh organov mobilnosti, ki so avtobusi, vlaki, prometna signalizacija ipd. Diseminacija trenutnih potovalnih informacij na uporabnikove pametne telefone, doda osebni pridih in izboljša uporabnikovo izkušnjo, obenem pa zmanjšuje potencialne probleme. Aplikacije na pametnih telefonih bi lahko bile platforma za komunikacijo med transportom in pešci in ranljivimi uporabniki prometnih površin, na sistemih javnega prevoza, o njihovih destinacijah; to bi zmanjšalo tveganja. Komisija Znanosti in Tehnologije za Razvoj, ZN meni, da se mora transport modernih mest razviti v pametnejšega, da lahko služi vedno večji populaciji.
Temeljni masovni tranzitni sistemi modernih mest so vlaki, podzemne železnice, in avtobusi. Kolesarjenje je pogosto uporabljena oblika trajnostnega transporta v mestih. V veliko državah obstajajo sistemi javnih koles ne-profitnih organizacij, ali organizacij lokalne uprave, ki so namenjeni deljenju koles med prebivalci.
Trajnostni razvoj je ideja človeške skupnosti v kateri se izogibamo nevarnostim fokusa na razvoj kvantitativnega materiala z izčrpavanjem naravnih virov in onesnaževanja okolja.
Obstaja direktna povezava med konceptom trajnostnega razvoja in področjem logistike, vključno s transportom. Brdulak (2012) je poudaril „ker se vedno več organizacij močno zaveda dejstva, da vodenje podjetja na trajnostni način poveča njihovo prednost na trgu, saj na ta način svoja sredstva uporabljajo bolj efektivno (…). Vejo da s svojo aktivnostjo, ne le gradijo pozitivni izgled, ampak tudi zmanjšajo stroške, dosegajo konkurenčno prednost in skrbijo za varnost okolja.“ Evropska Federacija za Transport in Okolje je trajnostni razvoj definirala kot: “gibanje, ki zadovolji potrebo po mobilnosti trenutnih generacij, medtem ko simultano skrbi za stanje okolja, pogoje za življenje in priložnosti za ekonomski razvoj bodočih generacij, izraža delež transporta v razvoju koncepta trajnostnega razvoja.” (T&R Report, 2004).
Več si preberite v članku: Examples of Sustainable Development in the Area of Transport at https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2212567115010266 Part of special issue: 22nd International Economic Conference of Sibiu 2015, IECS 2015 “Economic Prospects in the Context of Growing Global and Regional Interdependencies” Edited by Liviu Mihăescu, Silvia Mărginean, Eduard Alexandru Stoica, Janusz Grabara (branja so bila izvedena septembra 2021)
DKV Mobilnost je organizacija, ki združuje principe trajnostnega razvoja s trajnostnim transportom in dobičkonosnim poslovnim modelom.
Vodilni ponudnik mobilnosti, DKV Mobilnost, je pred kratkim objavil letno CSR poročilo, ki ga lahko prenesete iz spletne strani organizacije. Poročilo pokriva aktivnosti na področjih trgov, okolja, zaposlenih in družbe, in je prvič osnovano na mednarodno priznanem GRI Standardu (Globalna Poročevalska Iniciativa). Ponudnik mobilnosti je prav tako orisal smer trajnosti za strateško okolje in kadrovsko okolje.
Od začetka Charge4Europe – skupno podjetje Innogy in DKV – DKV Mobilnost dosega stalni napredek v postavljanju največjega Evropskega napajalnega omrežja za električna in hibridna vozila. Poleg javnih polnilnih točk, ponujajo še produkte in storitve za energijo na domu in na delovnem mestu. Poudarjajo alternativna goriva in digitalizacijo.
DKV daje velik poudarek na storitve, ki ponujajo različne tipe goriv, poleg konvencionalnih, tudi alternativna, kot je utekočinjeni zemeljski plin. Organizacije se osredotoča tudi na digitalizacijo. Na trg je vstopil DKV LIVE, obsežen telematski sistem, z zmogljivo digitalno platformo. Oblikovan je bil za podporo prevozniških podjetji pri zmanjševanju CO2 emisij, s pomočjo energetsko-efektivne vožnje, ekonomskega managementa rezervoarjev in preglednosti dobavne verige s storitvami Track & Trace in Estimated Time of Arrival (ETA) services.
Več podrobnih informacij o trajnosti DKV dobite na: https://www.dkv-mobility-group.com/assets/docs/dkv_sustainability-report-2020_en.pdf (branja so bila izvedena septembra 2021)
Pred 5 leti je ZN postavil 17 socialnih in okoljskih ciljev za trajnostni razvoj. Svetovni Ekonomski Forum meni, da transportacija igra ključno vlogo v doseganju ciljev ZN. Inovativni trendi mobilnosti, kot je souporaba vozil, omogočajo cenovno ugodne in trajnostne mobilne možnosti za ljudi, in pomagajo dosegati svetovne trajnostne cilje, saj je transport trenutno največji proizvajalec CO2 emisij (ki so povezane z energijo) na svetu. V naše vsakodnevne rutine in načrtovanje mestnih sistemov transporta, moramo vnesti povišano raven okoljske ozaveščenosti. Souporaba električne mobilnosti s svojimi potencialnimi koristmi – kot so zmanjšanje prometnih zastojev, zmanjšanje uporabe zasebnih vozil, povečanje urbanega prostora – lahko prispeva k našem socialnem in okoljskem uspehu.
Veliko Evropskih držav ustvarja finančne spodbude, ki podpirajo trajnostne metode transporta. V različnih državah so implementirane različne metode transporta. V Sloveniji, na primer, je vlada da finančno podporo vsakemu, ki ima v lasti električni avtomobil, podjetjem, ki imajo prostor za električne avtomobile ipd. Od leta 2010 na Islandiji poteka shema (Samgöngugreiðslur), kjer so tisti, ki ne uporabljajo avtomobila za vožnjo na delovno mesto, mesečno plačani znesek denarja. Zaposleni mora podpisati izjavo, da ne bo uporabljal avtomobila več kot en dan na teden, ali 20% dni v določenem obdobju. Nekateri delodajalci plačujejo fiksne zneske na podlagi zaupanja, nekateri delodajalci pa zaposlenim povrnejo stroške popravil koles, vozovnic za javni prevoz ipd.
Za primere orodji in spodbud, si preberite članek: An Incentive-Based Solution of Sustainable Mobility for Economic Growth and CO2 Emissions Reduction na https://ideas.repec.org/a/gam/jsusta/v7y2015i5p6119-6148d49792.html (branja so bila izvedena septembra 2021)
