Tema 2 Inovativni sistemi implementirani po svetu
V zadnjih letih gradimo vedno več cest za zmanjšanje prometnih zastojev, kar pa ne doseže nič več kot le spodbujanje vozil za uporabo teh cest. Zaradi takšnih problemov vedno več mest razmišlja o uvedbi inovativnih transportnih sistemov, ki bi državljanom omogočili trajnostno mobilnost. Osnovni cilj trajnostne mobilnosti je zadovoljitev človeških potreb mobilnosti in obenem zmanjšanje zastojev, onesnaževanja, emisij toplogrednih plinov in porabe energije. Trajnostna mobilnost je istočasno okolju prijazna, socialno pravična in promovira ekonomsko porabo. Stroški so pri enakih rezultatih, nižji, prav tako tveganja in poraba naravnih virov. Trajnostni mobilnosti lahko rečemo tudi efektivna mobilnost. Koristi vsem, tako posameznikom, ki znižajo svoje stroške in izboljšajo kvaliteto svojih življenj, kot širši skupnosti, ki zmanjša dvoje kratkoročne in dolgoročne stroške, in omogoči višjo kvaliteto življenja, brez kompromisov za bodoče generacije.
Transport je esencialna infrastruktura za dobro ekonomijo in rast države. Primeren prevozniški sektor zagotavlja ključno podporo ekonomski rasti, tako v podeželskih kot v urbanih okoljih, in trajni dostop do varnega in efektivnega potovanja za državljane.
Mobilnost je bila vedno mešanica različnih industrij, ki ustvarjajo nove inovativne poslovne modele – uporabniku prijazne rešitve, ob transformiranju mest v pametne ekosisteme.
PodTema 2.1: Inovacije, ki bodo v prihodnosti revolucionirale transport
Centralizirane podatkovne baze, osnovane na 5G in drugih modernih omrežnih sistemih. Takšni sistemi bodo oblikovsli osnovo tako za indentifikacijo, analizo in reševanje, kot za konstrukcijo AI sistemov (osnova za avtonomne in druge sisteme). Ceste pametnih mest, ki so zgrajene na IoT tehnologiji, mestom omogočajo zbiranje in analiziranje podatkov za izboljšavo vsakodnevnega managementa prevoza, in adaptacijo na dolgoročne prevozniške potrebe. Vzorci velike količine prometnih podatkov nam lahko pomagajo pri izboljšavah prometnih sistemov v smislu minimaliziranja prometnih zastojev z zagotavljanjem alternativnih poti in zmanjšanjem števila prometnih nesreč z analizo zgodovine nesreč, vključno s faktorji kot so njihov vzrok in voznikova hitrost. Tipična pametna cesta bo bolj animirana, sposobna komunicirati z vozili in ljudmi s pomočjo senzorjev, zbirati podatke in reagirati na spremembe v okolju. Podatki pametnega transporta so lahko zelo koristni, zmanjšajo vpliv na okolje, povečajo varnost, in izboljšajo končno uporabnikovo izkušnjo.
Nadaljna branja
Toh Chai K., Sanguesa Julio A., Cano Juan C. and Martinez Francisco J. (2020). Advances in smart roads for future smart cities Proc. R. Soc. A.4762019043920190439
https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rspa.2019.0439 (branja so bila izvedena septembra 2021)
Vključuje številne oblike obnovljivih virov energije (elektrika, vodik itd.), od procesa razvoja in izboljšanja pogona vozil, do načrtovanja, izgradnje in razvoja podporne infrastrukture, s ciljem enostavnejšega in boljšega prehoda.
Tako zasebna kot javna vozila. Z avtonomnimi vozili skušamo zmanjšati odvisnost od lastništva vozil in povečati nivo prometne varnosti. Primer avtomomnih vozil so Samo-vozeči Električni Avtobusi, ki so sposobni prepoznati okolje in varno voziti z malo ali celo brez človeškega posredovanja. Za prepoznavanje in komunikacijo s prometno signalizacijo uporabljajo kamere, radarje in GPS sisteme. Takšni avtobusi lahko zmanjšajo vpliv na okolje, saj so električni. Imajo tudi način, preko katerega lahko človek prevzame nadzor in vozi vozilo.
Nadaljna branja
World Economic Forum: Europe’s first full-sized self-driving urban electric bus has arrived. https://www.weforum.org/agenda/2021/03/europe-first-autonomous-electric-buses-spain/ (branja so bila izvedena septembra 2021)
Transit Elevated Avtobus je nov koncept avtobusa, pri katerem bi avtobus vozil po dvignjenih tirih nad prometom. Transit Elevated Avtobus (TEB) sistem trenutno razvija Kitajska, pričakovano je, da bo zmanjšal prometne zastoje za 30%.
Nadaljna branja
Video: China’s Transit Elevated Bus Debuts at Beijing Intel High Tech Expo (2016 May 22). https://www.youtube.com/watch?v=LeLAidJl5aw (branja so bila izvedena septembra 2021)
Leteče hotelske sobe. Ideja, ki se imenuje Driftscape, prihaja iz Kanadskega dizajn podjetja Hok, preko letečih steklenih hotelskih sob pa bi uporabnikom omogočala potovanje med spanjem. Uporabljala bi enako energijo kot droni, vsaka soba (cca 20 m2) pa bi prenašala 2 osebi, imela prostor za zakonsko posteljo, kopalnico, in mizo. Driftscape ponuja 360-stopinjski razgled okolice in ohranja integriteto in celovitost lokacije. om would be a flying glass pod. Driftscape (name is a combination of Hotel and Drone) allows guests to travel while sleeping.
Nadaljna branja
Inamdar, T.(2021,May 21). Flying Hotel Pods.
Tanveer Inamdar https://www.linkedin.com/pulse/flying-hotel-pods-tanveer-inamdar-/
Možnost uporabe dronov v potniškem prometu. Avtonomni dron-taxiji, ki vozijo samostojno in se trenutno testirajo pred izdajo na trg. Droni, ki bodo po izgledu podobni navadnim helikopterjem, imajo 18 propelerjev in lahko prevažajo 2 potnika hkrati. Na trgu naj bi bili kmalu.
Nadaljna branja
Video: Driverless drone taxi tested flies with two passengers (2021, April 28). https://www.youtube.com/watch?v=yVCBMxvzHgU (branja so bila izvedena septembra 2021)
2 primera transporta ultra-visokih hitrosti sta Vlaki Maglev in Sistemi Hyperloop. Maglev (krajše za „magnetno levitacijo“) je sistem vlakov, ki uporablja 2 seta magnetov: Prvi vlak odrine po tiru, drugi pa vlak vleče k sebi, in izkorišča prednost pomanjkanja trenja. Po srednje-dolgih trasah (320-640km), se lahko Maglev kosa z visoko-hitrostnimi vlaki in letali. Uporabniki trdijo, da so vlaki izjemno stabilni in udobni. Maglev vlaki že delujejo na Kitajskem in v Nemčiji, pričakovano pa je, da se bodo po svetu še bolj razširili do leta 2030.
Nadaljna branja
Boslaugh, S. E. (2020, May 12). Maglev. Encyclopedia Britannica. https://www.britannica.com/technology/maglev-train (branja so bila izvedena septembra 2021)
Hyperloop je predlagan visoko hitrostni množični prevozniški sistem, tako za potniški kot za tovorni promet. Koncept Hyperloop-a izhaja iz koncepta George Medhurt-a iz leta 1799, javnosti pa ga je ponovno predstavil Elon Musk, ustanovitelj Tesla Motors in SpaceX. Hyperloop je opisan kot zaprta cev ali sistem cevi z nizkim zračnim pritiskom, skozi katere lahko „vozilo“ potuje brez zračnega upora ali trenja. Hyperloop bi dosegal hitrosti 600mph; najvišja hitrost je 760 mph.
Nadaljna branja
Dudnikov, E. E. (2017). Advantages of a new Hyperloop transport technology. Tenth International Conference Management of Large-Scale System Development (MLSD), pp. 1-4, doi: 10.1109/MLSD.2017.8109613. https://ieeexplore.ieee.org/abstract/document/8109613 (branja so bila izvedena septembra 2021)
Je platforma, ki vsebuje vse prevozniške storitve na enem mestu (tako iz javnega kot iz zasebnega sektorja). Poleg javnega prevoza, omogoča še komplementarne sisteme, kot so souporaba koles, avtomobilov, najem avtomobilov, taxi, souporaba skuterjev in ostale prevozniške storitve. Platforma uporabnikom omogoča načrtovanje izletov, trenutne informacije, in zakup ene vozovnice za vse storitve, kar bistveno vpliva na izbiro potovalne metode (konkurenca osebnim avtomobilom).
Dober primer je splošno zmanjšanje parkirnih kapacitet, in preureditev prostora za aktivne in trajnostne oblike transporta, ki so komplementarne javnemu prevozu.
Uvedba ukrepov za preprečevanje vstopa vozil v mestno jedro (v mislih imejmo tudi zastoje) bo povečala odvisnost uporabnikov od javnega prevoza.
Preoblikovanje okolja lahko izvedemo s pomočjo satelitskega nadzora prometnih sistemov. Sateliti so varni, zanesljivi in odporni. Letalski promet bo postal varnejši, hitrejši in bolj okolju prijazen. GPS tehnologija bo uporabljena za izboljšanje natančnosti in skrajševanje tras. NextGen naj bi prihranila čas in gorivo, zmanjšala količino zamud letalskega prometa, izboljšala kapaciteto letov in dovolila kontrolerjev letalskega prometa monitoring letal z izboljšano varnostjo.
Nadaljna branja
Strohmeier, M., Moser, D., Schafer, M., Lenders, V. and Martinovic, I. (September 2019). On the Applicability of Satellite-Based Air Traffic Control Communication for Security, in IEEE Communications Magazine, vol. 57, no. 9, pp. 79-85, doi: 10.1109/MCOM.001.1900037. https://ieeexplore.ieee.org/document/8847232 (branja so bila izvedena septembra 2021)
Tukaj vam predstavljamo dodatne inovacije, poleg električnih vozil in vozil brez voznika. Električni avtomobili so izjemna rešitev za zmanjšanje uničevanja okolja. Prihodnost bo prinesla dramatične tehnološke razvoje v prevozniški sektor, veliko teh bo v neznanem terenu. Vlade naj se vključijo in kot agent javnega interesa tesno sodelujejo z zasebnimi investitorji, inovatorji in drugimi deležniki. Transport ima bogato zgodovino tehničnih in političnih inovacij, ki še vedno vztraja. Transport je v preobratu, kjer s težavo podpira blaginjo in kvaliteto življenja ljudi na planet.
Kakršnakoli bo prihodnost transporta je jasno, da bo igral esencialno vlogo v človeški zgodovini in poskrbel, da bo svet varnejši in bolj povezan.
Nadaljna branja: Goldman, Todd & Gorham, Roger. (2006). Sustainable urban transport: Four innovative directions. Technology in Society. 28. 261-273. 10.1016/j.techsoc.2005.10.007. https://www.researchgate.net/publication/222428850_Sustainable_urban_transport_Four_innovative_directions/citation/download (branja so bila izvedena septembra 2021)
Nadaljna branja : Making the Next-Generation Lithium-Ion Batteries Safer, Longer-Lasting. https://www.asme.org/topics-resources/content/making-nextgeneration-lithiumion-batteries-safer (branja so bila izvedena septembra 2021)
