Tema 1 Principi integriranega sistema javnega prevoza
Koncept integriranega transporta vključuje kombinacije različnih transportnih metod, za maksimiziranje enostavnosti in efektivnosti za uporabnika, v smislu časa, stroškov, udobja, varnosti, dostopnosti in priročnosti. Glede na število variabilnih dejavnikov in različne tehnične in delovne kapacitete vsakega transportnega sistema, je dobraintegracija pomembna za razvoj efektivnega sistema javnega prevoza, v katerem je komplementarnost.
Gre za usklajevanje koordiniranja infrastrukture in načrtovanja, za zagotovitev povezanosti med, npr., avtobusom in vlakom, vlakom in avtobusom, itd. Raje, kot da med sabo tekmujejo, naj si načini komplementirajo. Iz delovne perspektive, lahko to vključuje integracijo tarif in cen vozovnic za omogočanje prestopov, ipd.
Integriran sistem javnega prevoza naj pripomore k:
- Povečanju zahtev po javnem prevozu,
- Udobnejši izkušnji uporabnikov in povečanju zadovoljstva uporabnikov,
- Bolj efektivnemu in stroškovno učinkovitemu javnemu transportu,
- Zmanjšanju stroškov in generiranju socialnih in ekonomskih koristi naložbe,
- Generiranju okoljskih koristi, zmanjšanju zastojev in zmanjšanju onesnaževanja.
Graphic creation source: UPV
1.1 Plačilni sistemi in tarife
Priporočeno nadaljnje branje: http://www.madrid.org/bvirtual/BVCM006209.pdf
1- V sredini 19. stoletja, sovpadno z industrijsko in prevozno revolucijo, so se pričeli prvi komercialni izleti in povečanje osebne mobilnosti. V tem času so bile izdane prve vozovnice na papirju in kartonu, za nadzor uporabe in plačila storitve kočij, vlakov in tramvajev.
2- Ob koncu 19. stoletja, so se z ustvaritvijo prvih prevozniških podjetij (večinoma železniška in tramvajska podjetja) pojavili prvi regulativni okvirji za cene vozovnic, vozne rede in linije. Od takrat naprej so se vozovnice prodajale „preko pulta“ na postajah različnih destinacij. To je pospešilo razvoj „vozovniških agentov“ in „vozovniških inšpektorjev“, ki so zadolženi za pregledovanje vozovnic na platformi ali med potovanjem.
3- Vnaprej natisnjeni papirnati in kartonasti bankovci so bili v uporabi do 1980-ih, ko je količina omrežij javnega prevoza omogočila mehanizacijo izdaje vozovnic.
Prvi avtomati za vozovnice so bili nameščeni na metro in železniške postaje. Večina tramvajskih omrežij je z razvojem urbanih avtobusnih linij in poenotenjem cen znotraj omrežij, izginila. V sklopu te storitve (tramvaj), so bili vozniki še vedno tisti, ki so bili zadolženi za prodajo vozovnic, skupaj z mehaničnim sistemom, ki je omogočil nakup vavčerjev (ponavadi do 10 voženj).
4- Od takrat naprej strmimo k integraciji managementa različnih metod javnega prevoza. Administrativna integracija, modalna integracija in integracija tarif s sezonskimi vozovnicami in osebnimi vozovnicami, ki so veljavne za različne operaterje javnega prevoza (metro in avtobus), so začele revolucijo v navadah uporabe javnega prevoza. Nove vozovnice predstavijo magnetni sistem, kjer so podatki o potovanju kodirani, enostavno dostopni in oveljavljeni z avtomati, brez potrebe po fizičnih osebah, ki bi nadzorovale ustreznost vozovnic.
5- V sredini 1990-ih so napredki v računalništvu omogočili implementacijo „inteligentnih kartic“ kot podporo plačilnemu sistemu. Novi sistem je vir informacij za analiziranje povpraševanja, saj prinaša naslednje prednosti:
– Lajša dostop do vseh vrst transporta. – Podaljševanje cenovne ponudbe (mesečne, letne vozovnice).
– Zniža stroške sistemskega vzdrževanja. – Raznoliko in širše področje prodaje.
6- Izziv danes je, da vzpostavimo integriram sistem vozovnic, ki potniku dovoli potovanje s prestopi z eno vozovnico, ki je veljavna za celotno potovanje. Namen integriranega sistema vozovnic je spodbujanje ljudi k uporabi javnega prevoza, s poenostavljanjem prestopov med različnimi vrstami javnega prevoza. Uvedba integriranega sistema vozovnic zahteva koordinacijo in sodelovanje med vsemi ponudniki javnega prevoza. Težave političnega, tehnološkega in projektnega managementa lahko povzročijo dolgotrajne zamude.
Implementacija inovativnih tarif in plačilnih sistemov javnega prometa, za povečanje obsega uporabnikov. Za rast uporabe javnega prometa, morajo mesta zagotoviti atraktivne tarife in plačilne sisteme, ki so enostavni za razumevanje in široko dostopni na novih in dostopnih točkah prodaje )avtomati, preko spleta, mobilni telefoni, brezstična plačila…). Moderne tehnologije pomagajo razviti takšne oblike plačil.
Graphic creation source: UPV
Uporaba pametnih telefonov in tehnologija za komunikacijo kratkega dosega (NFC) za plačila v urbanem transportu.
NFC tehnologija, tehnologija za komunikacijo kratkega dosega ali „brezstično“ komunikacijo, je način komuniciranja pametnih telefonov in elektronskih naprav z ostalimi mobilnimi telefoni, napravami in aparati, kjer oddajajo informacije za avtentifikacijo. NFC je tehnologija, ki omogoča brezstično komunikacijo in menjavo podatkov med napravami v kratkem dosegu (maks. 10cm), in temelji na RFID radio frekvenci. Ni enaka kot Bluetooth, je hitrejša in varnejša. Zahvaljujoč tej tehnologiji, bosta plačila in način transporta tako enostavna kot priklop telefona na polnjenje, transakcija pa je avtomatska.
Za delovanje NFC tehnologije so potrebni telefoni s kompatibilnimi SIM karticami. Poleg tega, si bodo morali uporabniki na telefon naložiti aplikacijo, s katero bodo imeli popoln nadzor nad svojimi možnostmi prevoza: preverjanje stanja, polnitev „kartice“, dostop do zgodovine potovanj, ostalih informacij npr. spremembe trase zaradi nesreče, novi vozni redi itd. Glede na izkušnje v večih mestih, je zadovoljstvo uporabnikom ob uporabi te plačilne metode zelo visoko in cenijo to novo tehnologijo. Obenem je dobra rešitev za transportne operaterje, saj bodo v prihodnosti prihranili denar pri inštalacijah prodajnih terminalov za sezonske in druge vozovnice.
1.2 Multimodalnost
Koncept multimodalnosti promovira integracijo različnih načinov transporrta in trajnostne mobilnosti, kombinira različne oblike javnega in privatnega prevoza v sklopu enega potovanja, skupaj z integracijo poenotenega cenovnega sistema. Implementacija multimodalne mobilnosti zahteva pazljivo načrtovanje transporta in urbane infrastrukture, efektivno koordiniranje različnih metod transporta s cenovno ugodnimi cenami za celotno populacijo in integriranje vseh storitev v eno.
V iskanju integracije in promocije trajnosti, koncept multimodalnosti spodbuja uporabo in dostop do tradicionalnih metod javnega prevoza (metro, avtobus, vlak..) skupaj z metodami kot so:
- Aktivna mobilnost: hoja, kolesarjenje
- Platforme za deljenje prevozov: Prevozi.si, Uber ipd.
- Osebni avtomobil z uporabo „park + ride“ območji (Dolgi Most)
Vir slike: https://www.pexels.com/photo/people-inside-building-927816/
Povečanje mobilnosti v metropolitanskih območjih poveča obseg multimodalnih potovanj. V razvoju intermodalne mobilnosti so pomembni vpliv potovalnega časa, čas prestopov, čas potovanja, stroški in enostavnost dostopa do postaj.
Uporaba in uspeh multimodalnosti sta odvisna od priročnosti sistema. Zamenjave so ključni element skrajševanja potovalnega časa. So bolj proces integracije kot proračunski proces, s cenovno ugodnimi aktivnostmi, ki olajšujejo povezave, povečujejo dostopnost, uporabo in udobnost za uporabnika javnega transporta. Dobra intermodalna postaja strmi k olajševanju orientacije in minimaliziranju razdalje in dejavniki med različnimi tipi transporta. Vozovnica, ki je ekonomsko prijazna prestopom se sreča s fizičnim minimaliziranjem razdalje med vrstami javnega transporta.
Primer multimodalnosti javnega prevoza: https://www.bilbaointermodal.eus/es/estacion-intermodal.html
Bilbao Intermodal je projekt, ki povezuje ves javni prevoz v mestu. Je podzemna postaja z različnimi objekti; avtobus, metro, taxi, omarice, najem avtomobila, kavarne, trgovine, ipd. Ima parkirni park s 526 parkirnimi mesti in najnovejšo tehnologijo, ter 7500 m2 velik trg, namenjen sprostitvi v prostem času.
Graphic creation source: UPV