Tema 2 Načrtovanje Postaj Javnega Prevoza
- Primarni cilj v dizajniranju sistema javnega prevoza je privabljanje čim večjega števila potnikov. Da ga dosežemo, moramo definirati glavne lastnosti omrežja javnega prevoza, ki vplivajo na kvaliteto storitev javnega prevoza, in posledično na privabljanje potnikov. To so:
- Pokritost območja s postajami javnega prevoza,
- Hitrost potovanj,
- Atraktivnost linij,
- Direktno potovanje
- Pokritost območja s postajami javnega prevoza,
- Potrebno je upoštevati priročnost in privlačnost za potnike, skozi: enostavnost, povezanost in enostavne prestope.
- Postaje so točke, kjer imajo potniki dostop do javnega prevoza. Postaje vplivajo na celotno hitrost delovanja prevoza, število in razporeditev postaj pa močno vplivata na:
- Hitrost,
- Čas potovanja,
- Povečanje kvalitete storitev,
- Stroški delovanja
- Hitrost,
- Lokacija postaj je zelo pomembna pri načrtovanju hitrega sistema javnega prevoza v mestih.
Izvir: https://www.dreamstime.com/public-stop-design-concept-isometric-city-public-transport-stop-design-concept-text-captions-images-vehicles-image190808632 (November 2021)
- Načrtovanje optimalnih lokacij za postaje javnega prevoza mora vključevati kvantitativne in kvalitativne dejavnike. Glavni cilji načrtovanja lokacij postaj javnega prevoza so:
- Služiti velikim centrom na točkah prestopov z drugimi linijami;
- Pokritost ombočja;
- Privabljanje maksimalnega števila potnikov;
- Doseganje minimalnih stroškov sistema;
- Doseganje pogojev kombiniranega prevoza, ekonomskega razvoja in potreb populacije
- Prav tako je pomembno, da določimo razdaljo med postajami na liniji. Kvaliteta storitev in hitrost prevoza sta odvisni od te razdalje. Ko se odločamo o številu postaj na liniji, je pomembno, da se zavedamo, da postaja ustvari izgubo časa zaradi:
- Ustavljanja ob približevanju postaji,
- Vstopa in izstopa potnikov,
- Speljevanja do povprečne hitrosti.
- Dejanska hitrost vozila in razdalja med postajami določita, koliko postaj bo na liniji. Cilj določanja razdalj je skrajšanje potovalnega časa potnikov. Če so si postaje blizu, bo hoja za potnike hitrejša od vožnje.
- Postaje so postavljene na mestih, kjer je velika nasičenost potnikov in na „popularnih” mestih, kot so:
- Železniške postaje in postaje medkrajevnih avtobusov,
- Bolnišnice, šole, velika podjetja, inštitucije, kulturne točke, itd.
- Postaje so lahko:
- Stalne (vozila se morajo na njih ustaviti, četudi ni potnikov za vstop in izstop; večinoma v mestnem okolju)
- Začasne ali ko jih potrebujemo (vozila se na njih ustavijo le, če so potniki za izstop ali vstop; v podeželskem okolju z manjšo nasičenostjo potnikov)
- Stalne (vozila se morajo na njih ustaviti, četudi ni potnikov za vstop in izstop; večinoma v mestnem okolju)
- Minimaliziranje celotnega potovalnega časa je naš primarni cilj, in vpliva na izbiro metode prevoza. Teoretična analiza optimalnega potovalnega časa na določeni razdalji in pokritost območja s postajami, sta pomembna dejavnika pri načrtovanju linij javnega prevoza: Potovalni čas potnikov sestavljajo:
- Čas hoje do ali od postaje,
- Čakanje na vozilo,
- Čakanje na vstop in izstop potnikov,
- Čas vožnje
- Čas hoje do ali od postaje,
Diagram potovalnega časa potnikov kot funkcija nasičenosti postaj
Izvir: Štefančić, G.: Urban Transport Technology II, University of Zagreb Faculty of Transport and Traffic Sciences, Zagreb, 2010.
Tp – potovalni čas potnikov (potovanje/ura)
tv – potovalni čas
tpj – hoja do in od postaje
g* – optimalna gostota postaj za minimalni potovalni čas
g – gostota postaj (postaja/kilometer)
Ob predpostavki, da je število potnikov na liniji konstantno (kar pomeni, da ni prestopov), povečanje gostote postankov povzroči zmanjšanje povprečne hoje in čakalne dobe za prevozno sredstvo. Čas vožnje se poveča zaradi ustavljanja na postajališčih. Na začetku je povečanje linearno (vsak postanek doda fiksni čas zakasnitve). Ko postanejo razdalje med postanki tako kratke, da prevozno sredstvo ne more doseči največje dovoljene hitrosti vožnje, se poveča dodatna zamuda na postanek, s čimer se poveča čas vožnje in s tem celoten čas vožnje.
Diagram peš razdalje po tipu javnega prevoza
Izvir: Štefančić, G.: Urban Transport Technology II, University of Zagreb Faculty of Transport and Traffic Sciences, Zagreb, 2010. [5]
A – hoja do mestnega in primestnega javnega prevoza
B – hoja do metro-ja
C – hoja do regionalne železnice
- Preostali cilji med izbiranjem lokacije za postajo, ki se jih moramo prav tako zavedati med načrtovanjem mestnega javnega prometa, so:
- Pokritost območja – zelo pomemben cilj, ko oblikujemo omrežje, saj je uporaba sistema odvisna od zmožnosti enostavnega dostopa do postaj,
- Privabljanje potnikov – dejavnika, ki vplivata na privabljanje potnikov, sta hitrost in potovalni čas,
- Cena postaj javnega prevoza – za konstrukcijo in vzdrževanje postaj, potrebno signalizacijo in naprave za vizualno posredovanje informacij potnikom, potrebujemo investicije,
- Avtomobil VS. javni prevoz
- Lokalne destinacije
- Pokritost območja – zelo pomemben cilj, ko oblikujemo omrežje, saj je uporaba sistema odvisna od zmožnosti enostavnega dostopa do postaj,
- Osnovni problem načrtovanja postaj javnega prevoza je zagotavljanje visokih hitrosti brez ogrožanja pokritosti območja. Na nekaterih linijah lahko to dosežemo s preskakovanjem postaj, ki omogoča kratke intervale med postajamo, z visoko hitrostjo prevoza.
- Med načrtovanjem postaj javnega prevoza se srečamo z dilemami, kot so:
- Krajše razdalje med postajami pomenijo boljšo pokritost območja in lažjo dostopnost za potencialne potnike, hkrati pa tudi nižje hitrosti prevoza, višje stroške konstrukcije in vzdrževanja in potencialne zahteve po več vozilih,
- Daljše razdalje med postajami pomenijo, da dosežemo visoko hitrost, a izgubljamo dohodek, zaradi nepokritih območji in izgube potencialnih potnikov,
- Določiti moramo ravnovesje, na podlagi specifičnih lastnosti ciljnega območja, v katerem bo optimiziran/apliciran sistem javnega prevoza