Tema 3 Kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni inovacijski vplivi na sistem javnega prevoza
Eden največjih vplivov v sistemu javnega prevoza je uvedba informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v vozilih in prometnih sistemih v mestih, za povečanje koordinacije med različnimi metodami prevoza in za optimizacijo voženj, ter zbiranjem informacij o vedenju in navadah uporabnikov.
- Selekcija najbolj efektivnih tras, s pomočjo informacij in navigacijskih sistemov.
- Boljše informacije o uporabnikih na različnih storitvah, ki jih ponuja sistem javnega prevoza.
- Izboljšana selekcija tipov vozovnic, odvisno od trase uporabnika.
- Veliko število podatkov za izboljšanje managementa prometa in urbanega načrtovanja.
- Povečana prometna varnost in zmanjšanje tveganja za nesreče.
- Bolj efektivna uporaba goriva, ter poznavanje stopenj električne obremenitve.
Pomembno je, da razumemo odnos med inovacijo in spremembo v transportnih reformah politik. Delovanje in načrtovanje se preda privatnemu podjetniku, s tem pa v sektor uvedemo privatno konkurenco. V Angleškem (UK) primeru, je deregulacija urbanega transporta vodila k ustvaritvi velikih operaterjev javnega prevoza, ki so uvedli inovacije, kot so omrežja minibusov, ki so izboljšale efektivnost energije.
3.1 Novi Transportni Sistemi:
V zadnjih nekaj letih so se pojavila avtonomna ne-tirna vozila javnega prevoza. Adaptacija inovativnih prevozniških tehnologij s potencialom bistveno zmanjšati emisije in intenzivnosti energije, je eno od najmočnejših sredstev, ki je visoko uvrščeno na agendi EU za trajnostno mobilnost. Čeprav so takšni sistemi tehnološko izvedljivi, ostaja problem v določanju obsega, v katerem ustrezajo potrebam in pričakovanjem uporabnikov.
Evolucija proti popolno avtonomnim cestnim vozilom je dandanes promovirana kot inovativna trajnostna transportna rešitev, primarno zaradi njihove zmožnosti zmanjševanja prometnih nesreč, ki izhajajo iz človeških napak iz strani voznika. Kljub temu so prva povratna mnenja, zbrana iz eksperimentalne aplikacije avtonomne vožnje v realnih pogojih, pokazala, da avtonomna vozila še ne zmorejo varno navigirati v urbanih okoljih. Kar se tiče trajnosti, pa so avtonomna električna vozila obetavna rešitev za trajnostno mobilnost, saj ne onesnažujejo zraka v veliki meri, imajo manjše toplogredne emisije, pod določenimi pogoji pa bo poraba energije veliko višja kot pri tradicionalnih motornih vozilih.
Pri uvedbi avtonomnih električnih vozil so pomembne intervencije, ki preverijo primerne politike na cestni infrastrukturi, kot so npr. kabelske ali brezžične polnilne postaje. K takšnim težavam pristopamo z upoštevanjem različnih meril trajnosti, primarno s ciljem povečanja varnosti med potovanjem za vse uporabnike cest, in obenem zagotavljanja varnosti in zdravja vseh prebivalcev, v smislu izpostavljensoti elektromagnetnemu sevanju.
- Dinamične ali stacionarne storitve polnjenja?
- Cestni segmenti mešanega prometnega toku, kjer si avtonomna vozila delijo cestni prostor s konvencionalnimi vozili ali imajo svoje namenske cestne pasove?
- Uvanjanje pravil, kot so prepoved stanja, ko se vozilo premika.
- Zagotovitev varnostne opreme, kot so varnostni pasovi, otroški sedeži, video nadzor in način ravnanje v nujnih primerih.
- Ekrani z aktualnimi informacijami in enostaven, ter neoviran dostop do vozila, za kompenzacijo odsotnosti voznika.
- Prikaz informacij o avtonomnem delovanju, videzu vozila, nadzoru temperature, čistoči, preprečevanju preobremenitve vozila, dostopu s kolesom ali psom, in nekaterih lastnostih postaje.
- Podrobno analiziranje potreb, pričakovanj in skrbi starejših ljudi in invalidnih ljudi.
3.2 Mobilnost kot storitev: Maas
Digitalna revolucija ima vidno naraščujoč vpliv na način, kako se ljudje gibljejo in uporabljajo medije. Pametni telefon in razvoj povezanosti sta močno vplivala na sposobnost dostopanja do informacij kjerkoli in v realnem času. Sistem MaaS omogoča iskanje rešitev, ki najboljše ustrezajo potovalnim potrebam uporabnikov, skozi platformo integriranih storitev, ki omogoča načrtovanje, rezervacijo in plačilo, ter deli uporabne informacije med potovanjem (UITP, 2019). MaaS je inteligenten model distribucije mobilnosti, v katerem so, preko 1 platforme, ponujene rešitve večjih prevoznih potreb uproabnikov. Koncept mobilnosti, kot nasledstvo različnih tipov prevoza, je zaostal za MaaS-om (Mobilnost kot Storitev), kot storitvijo globalne mobilnosti. Še nikoli prej ni bilo toliko različnih tipov prevoza kot danes. Mobilnost kot Storitev da uporabniku nadzor nad rezervacijo, elektronskimi vozovnicami, plačilom, na 1 platformi, z idejo olajševanja kombiniranih prevozov, optimiziranja poti, časa in stroškov.
Graphic source and further reading: https://cms.uitp.org/wp/wp-content/uploads/2020/07/Report_MaaS_final.pdf
MaaS strmi k premostitvi vrzela med javnimi in privatnimi transportnimi operaterji na nacionalnem in EU nivoju, in predvideva integracijo trenutno razdrobljenih orodij in storitev, ki jih popotnik potrebuje za potovanje (načrtovanje, rezervacije, dostop do aktualnih informacij v realnem času, plačilo in vstopnice/vozovnice) od točke A do točke B. Sistem Maas je ena od glavnih prihodnjih rešitev za izboljšanje kvalitete življenja v mestih. Za implementacijo takšne storitve je potrebna koordinacija različnih deležnikov, kot so prometni organi, ponudniki storitev mobilnosti in operaterji javnega prevoza. Rezultati projekta MaaS kažejo, da ima sistem pomanjkanje poglobljenega znanja o politikah, tehnoloških pristopov za integracijo, pristopov za optimalno vključitev končnega uporabnika in splošne vključitve vseh relevantnih deležnikov.
Več informacij na: https://ec.europa.eu/research/participants/documents/downloadPublic?documentIds=080166e5bd7b239d&appId=PPGMS
Graphic source: Kamargianni, M, Matyas, M, Li, W, Muscat, J, Yfantis, L. 2018. The MaaS Dictionary, MaaSLab. Energy Institute, University College London
V poročilu o tehničnem stanju, izvedenem v okviru EU projekta MaaS4EU, ki je potekal v okviru H2020, 18. Septembra 2018, so indentificirali vsaj 2 različni modaliteti z relevantnimi iniciativami, 94% implementiranimi v Evropi. Najbolj razširjena aplikacija je še vedno TransitApp, ki vključuje 269 mest, a nima integriranega sistema rezervacije in plačila. Večina iniciativ se opira na tarifni način plačila za uporabo. Aplikacija Whim je še vedno edina, ki ponuja možnost plačila za uporabo ali mesečne naročnine.
Pionirska mesta sistema MaaS so Helsinki, London in Madrid, kjer se je iniciativa že začela. Helsinki predstavlja revolucijo v mobilnosti, saj so z MaaS Global, prvim globalnim MaaS operaterjem, ustvarili aplikacijo Whim, ki uporabnikom omogoča dostop do vseh urbanih transportnih storitev za personifikacijo multimodalnega potovanja.
Z implementacijo sistema MaaS poskušamo zmanjšati število avtomobilov na cestah in integrirati vse razpoložljive sisteme transporta, ki bodo na voljo vsem uporabnikom in njihovim potrebam.
https://whimapp.com/sustainability/
Graphic creation source: UPV
Vir slike: https://safesmart.city/en/what-is-maas/