Interdisciplinarnost je tip sodelovanja, pri katerem strokovnjaki iz različnih disciplin delujejo skupaj proti istemu cilju. Vključi 2 ali več različnih subjektov ali področij, in ustvari nekaj novega in unikatnega.
Primer interdisciplinarnosti je načrtovanje prometa, kar pomeni, da potrebujemo veliko strokovnjakov iz različnih znanstvenih disciplin, kot so transport, konstrukcije, arhitektura, psihologija ipd.
Interdisciplinarnost se uporablja za reševanje problemov – problem je kompleksen, ko ima veliko delov, ki zahtevajo znanje iz različnih področij. Interdisciplinaren pristop kritično analizira relevantne vploglede in skuša ustvariti bolj razumljivo, celostno rešitev.
Generalna opažanja o interdisciplinarnosti so:
Stalno priznavanje skupnega cilja, redna komunikacija, konsultacije, izmenjavapodatkov, začasni sklepi med člani ekipe in močna predanost skupinskemu delu so ključni za interdisciplinarni proces,
Kvaliteta interdisciplinarnih raziskav je odvisna on pozornosti na priprave, kvalitete disciplinarnih vložkov, procesa interakcij in kvalitete sinteze. Glavni principi interdisciplinarnosti so 3 C-ji: Collaboration, CooperationinCommunication (Kolaboracija, sodelovanje, komunikacija).
Interdisciplinarnost ni niti predmet niti vsebina. Je proces doseganja integrirane sinteze, ki se ponavadi začne s problemom, vprašanjem, temo ali težavo. Posamezniki morajo delovati proti rešitvi problemov, ki so nastali zaradi razlik v disciplinarnih jezikih in pogledu na svet. Sledeči „zemljevid” je lahko uporabljen med izvedbo interdisciplinarne raziskave:
Definirajte problem ali stanje vprašanja, ki ga raziskujete;
Opravičite uporabo interdisciplinarnega pristopa;
Indentifikacija relevantnih disciplin;
Izvedba literaturne raziskave;
Kritično analizirajte disciplinarne vpoglede v problem in poiščite njihove vire konfliktov;
Refleksija: Kako je interdisciplinarni proces povečal vaše razumevanje problema?
Podobne metode za reševanje problemov so:
Sistemsko razmišljanje – Osredotoča se na način, s katerim subjekt raziskave komunicira z ostalimideli sistema – sestavinami elementov, ki komunicirajo, da proizvedejo vedenje – katerega del je. To pomeni, da namesto izoliranja vedno manjših delov sistema, ki ga raziskujemo, sistemsko razmišljanje deluje z razširitvijo pogleda in upošteva večji obseg interakcij kot težavo, ki jo raziskujemo.
Dizajn razmišljanje – Je pristop k reševanju problemov, ki izhaja iz dizajna industrijskih produktov, a je prilagojen v bolj vsestranski proces, ki ga lahko apliciramo v različno kompleksnih situacijah. Poudarja začetek z globljim razumevanjem potreb ljudi, katerim bo rešitev pomagala, ki se nadaljuje v kreativno fazo razvoja idej o rešitvah problema.
Inderdisciplinarni strokovnjak, ki sodeluje z ekipo specialistov, je na poziciji, da prepozna tako prednosti kot omejitve projekta in znanja članov ekipe.
Interdisciplinarna raziskava in reševanje problemov se izvajata s sodelovanjem ekipe in akademskih profesionalcev. Največji izziv je deljenje znanja in vplogledov vsakega člana ekipe, vsem, na konstruktiven in uporaben način, in hkrati preprečevanje, da bi njihove disciplinske ovire postale ovire k napredku.
Cilj je promoviranje integriranega učenja o problemu. Ekipa mora biti vključena v proces integriranega učenja, katerega namen je najdba rešitve za problem.